je po ciljih in vsebinah enak rednemu študiju. Na tem mestu so zato prikazane le razlike med izredno in redno obliko študija. Vsebine in cilji, skupni obema oblikama, so opisani pri rednem študiju.

Izredni študij na ŠC Nova Gorica

Višji strokovni šoli, izvajamo tako, da se dve študijski leti časovno gledano razvlečeta na tri študijske cikluse. Celoten študij rednih študentov traja namreč dve leti, pri izrednih študentih pa skupaj z zagovorom diplomskega dela traja do tri študijska leta (3 cikluse). Prvi dve študijski leti med oktobrom in junijem sta namenjeni izvajanju predavanj. V tretjem letu študenti do polovice študijskega leta poslušajo predavanja, zadnji del tretjega leta študija pa je namenjen izdelavi diplomske naloge. Pri izrednem študiju ni posebnega časovnega razdobja, posebej namenjenega praktičnemu izobraževanju.

Izredni študij je po ciljih, vsebinah, težavnosti in posledično pridobljenih znanjih enakovreden rednemu študiju. Predmeti se običajno izvajajo po nekoliko drugačnem izvedbenem kurikulumu kot pri rednem študiju. Obseg ur in organiziranost študija sta prilagojena odraslim, zaposlenim udeležencem. Predavanja potekajo v popoldanskem času, vse delovne dni v tednu, od ponedeljka do petka. Izjemoma se v dogovoru s študenti izobraževalno delo lahko izvaja tudi ob sobotah dopoldne. Običajno potekajo predavanja in vaje za največ dva predmeta istočasno. Tako imajo izredni študenti v enem tednu dvakrat do trikrat tedensko študijsko delo na šoli.

Vsem izrednim študentom, ki imajo praktične delovne izkušnje ali opravljene študijske obveznosti v ustreznih višje ali visokošolskih programih, študijska komisija šole, na osnovi pisne prošnje, katere obvezne priloge so tudi dokazila delodajalcev ali drugih visokošolskih institucij o opravljenih izpitih, lahko prizna (oprosti) določene študijske obveznosti.

Pri posameznem predmetu izvajamo polovico do dve tretjini vseh predpisanih študijskih ur, ki so predvidene po predmetniku za redne študente. Predavatelji pa preverjajo pridobljena znanja tako, da študentje poleg klasičnih izpitov, predpisanih v katalogih znanj, izdelujejo tudi projektne in seminarske naloge. Na ta način izredni študenti opravijo enako količino študijskega dela in dosežejo enako število kreditnih točk po ECTS sistemu kot redni študenti.

Po končanih predavanjih in vajah pri posameznem predmetu je v obdobju meseca dni razpisan izpitni rok. V januarju, aprilu, juniju, avgustu in v septembru so vsem študentom na voljo še dodatni izpitni roki.

Zaradi prilagajanja študijskega procesa izrednih študentov, izvajamo določene predmete za več programov ali ciklusov skupaj. Organizacija in časovna razporeditev predavanj se izvede v večini primerov povsem ločeno od rednega študija (izjeme so nekateri izbirni predmeti, ki jih izvajamo skupaj za redne in izredne študente).

Za izredni študij je potrebno plačati šolnino. Šolnino plačajo študenti sami ali pa v njihovem imenu delodajalci ali druge organizacije (npr. Zavod RS za zaposlovanje).

Šolnino za izredni študij za posamezno študijsko leto na predlog ravnatelja VSŠ določi Svet zavoda in je določena po veljavnem Ceniku. Šolnina za 1. in 2. študijsko leto za vse programe znaša 1.650 EUR, za 3. študijsko leto pa še 800 EUR. Šolnina za celoten študij torej skupno znaša 4.100 EUR in je razdeljena na 10 obrokov. Ti so razporejeni na časovno razdobje dveh let in pol. Študenti se ob vpisu v 1. letnik (ciklus) obvežejo, da bodo plačali šolnino za 1. ciklus.

Izredni študenti so po vseh pravicah in dolžnostih na Višji strokovni šoli izenačeni z rednimi študenti. (Pravice študentov izhajajo iz njihovega socialnega statusa.)