V sredo smo se z Maxom Zimanijem iz Zavoda Global podali iz Afrike v Slovenijo in iz Slovenije v Afriko. Kaj so naše prve asociacije na ti besedi in kako se  razlikujejo glede na to, od kod prihajamo? Kaj je žaljivka in kaj nevtralen opis?

Če so ljudstva v Afriki plemena – zakaj plemen ne najdemo v Evropi? Kako se počutimo, ko tujec našo deželo, ljudi in običaje predstavi s podatki, s katerimi se sicer strinjamo, a so zgolj kanček tistega, kar menimo da smo?

Nasmejali smo se “afriški predstavitvi Slovenije za afričane” in se zamislili. Našo zeleno, geografsko pestro majhno deželico se da predstaviti tudi kot “deželo starajočih… (iz)umirajočih… ki se še vedno prerekajo glede druge svetovne vojne… s takšnimi narodnimi nošami… in takšnimi kurenti…. ki ga radi pijejo…. so nagnjeni k korupciji…in samomorom.”

Naša družba se spreminja – pretok različnih ljudi je večji kot nekoč, vedenje in poznavanje njihovih okoliščin in kultur pa ostajata ujetnika stereotipov – privzgojenih, na osnovi izkušenj posplošenih ali sistemsko pridobljenih. Premike v smeri osveščanja in ozaveščanja Slovencev glede globalnega juga nam v Ljubljani že vrsto let kuha socialno podjetje Skuhna, ki se trudi za izboljšanje zaposlitvenih možnosti migrantov preko kulturno-izobraževalnih jedilnikov, dogodkov in delavnic namenjenih vsem zainteresiranim.

Afrika je ogromna celina, pravijo v Zavodu Global, ki je Skuhno postavil na noge. In tam živijo ljudje, kakršni smo mi. Nabor kultur je zelo raznolik in vreden naše pozornosti. Zato v Skuhni en teden kuhajo Egipt, en Maroko in tako naprej. Nov teden, nova dežela, nov obraz Afrike. Odkrije ga prostovoljec iz te dežele – ki v Skuhni dobi priložnost in podporo pri izvedbi.

Kaj pa plačilo? Kje je meja med pomočjo in izkoriščanjem ljudi v socialnem podjetništvu? »Tanka je,« priznava Max Zimani, direktor Skuhne, možnost delovanja je pač vpeta v okvire realnih danosti. In vendarle – če etični kompas kaže v pravo smer, družba to prepozna kot dobro in pravo in podpre.

Foto: Miha Markič