Na tem mestu so zato prikazane le razlike med izredno in redno obliko študija. Vsebine in cilji, skupni obema oblikama, so opisani pri rednem študiju.

Izvedba

Izredni študij na Višji strokovni šoli ŠC Nova Gorica izvajamo tako, da se dve študijski leti časovno gledano razvlečeta na tri študijske cikluse. Celoten študij rednih študentov traja namreč dve leti, pri izrednih študentih pa skupaj z zagovorom diplomskega dela traja do tri študijska leta (3 cikluse). Prvi dve študijski leti med oktobrom in junijem sta namenjeni izvajanju predavanj. V tretjem letu študenti do polovice študijskega leta poslušajo predavanja, zadnji del tretjega leta študija pa je namenjen izdelavi diplomske naloge. Pri izrednem študiju ni posebnega časovnega razdobja, namenjenega praktičnemu izobraževanju.

Izredni študij je po ciljih, vsebinah, težavnosti in posledično pridobljenih znanjih enakovreden rednemu študiju. Predmeti se običajno izvajajo po nekoliko drugačnem izvedbenem kurikulumu kot pri rednem študiju. Obseg ur in organiziranost študija sta prilagojena odraslim, zaposlenim udeležencem. Predavanja potekajo v popoldanskem času od ponedeljka do petka. Izjemoma se v dogovoru s študenti izobraževalno delo lahko izvaja tudi ob sobotah dopoldne. Običajno potekajo predavanja in vaje za največ dva predmeta istočasno. Tako imajo izredni študenti v enem tednu dvakrat do trikrat tedensko študijsko delo na šoli.

Izrednim študentom, ki imajo praktične delovne izkušnje ali opravljene študijske obveznosti v ustreznih višješolskih ali visokošolskih programih, lahko študijska komisija na osnovi pisne prošnje, katere obvezne priloge so tudi dokazila delodajalcev ali drugih visokošolskih institucij o opravljenih izpitih, prizna (oprosti) določene študijske obveznosti.

Pri posameznem predmetu izvajamo polovico do dve tretjini vseh predpisanih študijskih ur, ki so predvidene po predmetniku za redne študente. Predavatelji pa preverjajo pridobljena znanja z izpiti, projektnimi in seminarskimi nalogami. Izredni študenti opravijo enako količino študijskega dela in dosežejo enako število kreditnih točk po ECTS sistemu kot redni študenti.

Po končanih predavanjih in vajah pri posameznem predmetu je v obdobju meseca dni razpisan izpitni rok. Januarja, aprila, junija, avgusta in septembra so vsem študentom na voljo dodatni izpitni roki.

Zaradi prilagajanja študijskega procesa izrednim študentom izvajamo določene predmete za več programov ali ciklusov skupaj. Organizacija in časovna razporeditev predavanj se izvede v večini primerov povsem ločeno od rednega študija (izjeme so nekateri izbirni predmeti, ki jih izvajamo skupaj za redne in izredne študente).

Šolnina

Za izredni študij je potrebno plačati šolnino. Šolnino plačajo študenti sami ali pa v njihovem imenu delodajalci ali druge organizacije (npr. Zavod RS za zaposlovanje).

Šolnina za:

  • 1. ciklus (1. leto) višješolskega programa Računalništvo in informatika, Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine bo znašala 2.000,00 EUR.
  • 2. ciklus (2. leto) višješolskega programa Informatika, Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine bo znašala 2.000,00 EUR.
  • 3., zaključni (diplomski) ciklus (3. leto) višješolskega programa Informatika, Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine bo v štud. l. 2025/26 znašala 1.000,00 EUR.

Celotna torej znaša 5.000,00 EUR.

Cenik: Šolnina za študijsko leto 2025/26 (pdf)

Izredni študenti so po vseh pravicah in dolžnostih na Višji strokovni šoli izenačeni z rednimi študenti (pravice študentov izhajajo iz njihovega socialnega statusa).